Presežna smrtnost

UČINKOVITOST KORONSKIH CEPIV IN PRESEŽNA SMRTNOST

Glavni parameter, ki bi dokazal, da so koronska cepiva učinkovala, bi morala biti pričakovana zmanjšana smrtnost. Ves čas epidemije so nas prepričevali, naj se cepimo, da bi omilili posledice okužbe z virusom in zmanjšali pričakovano visoko smrtnost. Vendar podatki, ki prihajajo na dan, kažejo ravno nasprotno – smrtnost je od leta 2020 presežna tako v Sloveniji kot drugod po svetu, pri čemer je na tujem še veliko višja.

Presežna smrtnost leta 2020, v obdobju pred cepljenjem

Ta se pripisuje virusu, čeprav ni bila tako visoka kot je napovedovala WHO, kot so svarili mediji, kot je napovedal Inštitut Jožef Stefan, torej, da bo v prvem letu koronske krize umrlo 60.000 Slovencev. Kot vemo, je leta 2020 umrlo 3795 ljudi več kot v petletnem povprečju prej.

Kadar se pojavi pandemija ter umre višje število bolnih in starejših kot običajno, se naslednje leto smrtnost v zmanjša, ker je virus, ali nek drug povzročitelj, pahnil v smrt tudi tiste, ki bi ob predhodni bolezni doživeli kakšno leto več. Vemo, da je naslednje leto po hudi pandemiji smrtnost manjša, morda celo toliko, kot je bila v času pandemije večja. Vendar podatki kažejo, da smrtnost po pandemiji ni manjša, še vedno je presežna. Bolj kot je precepljenost v neki državi visoka, višja je presežna smrtnost.  

V drugi polovici leta 2020 se je smrtnost še povečevala, cepivo pa je bilo predstavljeno kot edina možna rešitev. Vendar po začetku cepljenja proti SARS-COV2 smrtnost ni upadla, temveč se je še povečala. In umirali niso več pretežno starejši in bolni ljudje, ampak mladi. Podatki kažejo rekorden dvig umrljivosti moških med 10 in 20 letom zaradi miokarditisa. Popolnoma zdravi mladi ljudje umirajo iz »neznanega« vzroka, pa ni nihče začel biti plat zvona …

Podatke o presežni smrtnosti si lahko ogledate v spodnji tabeli oziroma na ponujenih povezavah.