Posvet o izzivih slovenskega zdravstva, ki je potekal po Zoom-u dne 19.2.2024

Povzetek nagovora Biserke Ilin dr.med.:

Biserka Ilin takoj na začetku izpostavi, da se predstavniki naše države, ki se odločajo v našem imenu, le izjemoma odločijo za sodelovanje na javnih razpravah, kjer bi lahko natančneje pojasnili bodočo vlogo WHO-ja v naših življenjih. Meni, da je odkrita debata okoli WHO-ja prepovedana, saj so ji kot gostji v radijski oddaji (RTV SLO1) junija 2023 prepovedali, da načenja tematiko o WHO. Ko je kljub nasprotovanju novinarke ministru Loredanu predlagala, da je potrebno glede na obsežnost sprememb, ki se dogajajo na WHO, sprožiti široko javno razpravo o tem, je naletela na odločen odpor novinarke, poleg tega pa so del, kjer je govorila o nujnosti uvedbe javne razprave glede teh sprememb v WHO, iz oddaje naknadno izrezali.

Za pogovor o problematiki WHO so bile večkrat povabljene vse parlamentarne stranke, predsednik vlade, mag. Petričeva, minister za zdravje itd. Nekaj interesa so pokazali le v stranki NSi, a je potem, ko je do dejansko prišlo do srečanja s predstavnico stranke, je ta potekala v obliki monologa oziroma predstavitve naših skrbi, brez kakršnega koli odziva, povratne informacije ali mnenja. Samo nemo, poslušanje (večkrat prekinjano z vprašanjem o stališču do eutanazije), z popolno nezainteresiranostjo do predstavljene problematike glede sprememb v delovanju WHO!

Zakaj nas dogajanje v WHO skrbi?

WHO je bila kot neodvisna organizacija ustanovljena leta 1984 z namenom, da bi na svetovni ravni skrbela za ohranjanje javnega zdravja. Financiranje organizacije je desetletja potekalo izključno iz članarin držav članic, zadnjih nekaj desetletij pa se je to močno spremenilo, saj članarine predstavljajo zgolj 15 odstotkov sredstev WHO-ja, ostalo pa so donacije sponzorjev (farmacevtska industrija in različne fundacije). O porabi donacij večinoma odločajo donatorji, zahteve pa so verjetno v skladu z njihovimi interesi – finančnimi in drugimi, zato je to hud konflikt interesov, ko gre za javno zdravje!

Deregulacije pravil na WHO:

Spomladi 2009 (mesec dni pred prašičjo gripo) so na WHO spremenili definicijo pandemije. Pandemijo je bilo pred tem možno razglasiti, le če se je nova nalezljiva bolezen hitro razširila na več celin, povzročila zelo veliko število hudo bolnih in izjemno visoko smrtnost. Ta definicija je bila radikalno spremenjena s črtanjem besed »povzroča zelo veliko hudo bolnih in izjemno visoko smrtnost.« Deregulacija je s tem omogočila, da je WHO razširil svoje pristojnosti in od takrat lahko razglasi pandemijo tudi v primeru običajnega sezonskega prehlada ali epidemije manjšega obsega, kar je v tem času kar nekajkrat izrabil.

Leta 2020 je WHO spremenil definicijo čredne imunosti. Pred spremembo je bila čredna imunost lahko dosežena s prebolelo okužbo ali cepljenjem, kar je v skladu z medicinsko stroko. Po novi opredelitvi pa jo je mogoče pridobiti le s cepljenjem, kar je v nasprotju z medicinsko znanostjo. Naravno pridobljena imunost je namreč vedno veliko bolj zanesljiva in trajnejša.

Leta 2021 je WHO spremenil tudi definicijo cepiv. V prejšnji definiciji piše, da cepiva vplivajo na način, da krepijo imunski sistem, v novi definiciji pa je naveden samo vpliv na imunski sistem brez opredelitve v kateri smeri. S to spremembo je WHO omogočila uvedbo različnih terapevtskih produktov, ki nimajo nobene zveze z doslej znanim in sprejetim mehanizmom delovanja cepiv in cilji njihove uporabe. Obstaja resno tveganje, da bo deregulacija te definicije omogočila uvedbo novih izdelkov in tehnologij, imenovanih »cepiva«, ki bodo posledično medicinski izdelki z bistveno nižjim varnostnim standardom. Registracija cepiv zahteva občutno ožji obseg raziskav varnosti in učinkovitosti kot registracija zdravil, kar proizvajalcem omogoča hitrejšo in bistveno cenejšo pot do odobritve in uvedbe izdelkov, ki se imenujejo »cepiva«. To prinaša resna tveganja za zdravje ljudi, uporabnikov teh pripravkov.

Decembra 2021 so na izredni seji Skupščine WHO državam članicam predlagali sprejetje Pandemijske konvencije in spremebe pravilnika IHR (Mednarodnega zdravstvenega pravilnika), ki bi WHO-ju podelila povsem novo vlogo in neomejena pooblastila. To bi pomenilo popolno izgubo suverenosti naše države ob razglasitvi izrednega stanja. Izgubili bi pravno zaščito kot posamezniki in kot država, predvsem bi izgubili temeljne človekove pravice, vključno s pravico do odločanja o posegih v lastno telo. Ta postopek je potekal in še vedno poteka stran od oči javnosti in je večinoma v rokah neizvoljenih birokratov WHO, sprejemanje dokumentov s strani predstavnikov držav članic pa je že večkrat bilo izvedeno po principu »tihega soglasja«, brez glasovanja, kar je v nasprotju z pravilnikom WHO. Na takšen način je potekala tudi skupščina WHO maja 2023, pri čemer je bilo vsem udeležencem prepovedano dajati kakršne koli informacije o vsebinah o katerih na konferenci razpravljajo. Če je to, kar pripravljajo, res v korist ljudi, zakaj se vse to tako vztrajno skriva?

Mednarodnio priznani pravni strokovnjaki opozarjajo na zmedo okoli dogajanja na WHO in nenehnega spreminjanja vsebine Pandemijske pogodbe. Predsednik vlade, naši poslanci in ministri nenehno zatrjujejo, da država ne bo ratificirala nič, kar ne bo v interesu prebivalcev. Tukaj se skriva trojanski konj, saj spremembe pravilnika IHR v katerega sedaj WHO ima namen vnesti 307 spremenjenih in novih amandmajev dejansko ni potrebno ratificirati v Parlamentu.

Za sprejetje novega, vsebinsko v temeljih spremenjenega pravilnika IHR (307 novih oziroma spremenjenih amandmajev) ni potrebna ratifikacija najvišjih organov upravljanja držav članic, za njegovo sprejetje bo 24. maja 2024 zadoščala potrditev navadne večine članov Skuščine WHO. O vsebini teh 307 novih in spremenjenih amandmajev ni in ne bo informirana niti večina poslancev, ki sedijo v našem parlamentu, ker o sprejetju teh ne bodo odločali. Podobno se je zgodilo že maja leta 2022, ko so na Skupščini WHO z tihim soglasjem in skrito od javnosti spremenili pet (5) členov pravilnika IHR. Informacija o tem je v javnost pricurljala šele marca 2023. Te spremembe so pomembno zmanjšale pravice držav članic in sicer tako, da so bistveno skrajšale časovni interval v katerem lahko odreagirajo in morebiti zavrnejo s strani WHO predlagane spremembe.

Poslanci bodo odločali le o sprejetju Pandemijske pogodbe, ne pa o spremebi IHR pravilnika, ki je po statutu WHO pravno zavezujoč za vse države članice. Če podamo primerjavo, je Pandemijska pogodba kot tiger brez zob. Zobje tega tigra so pa spremembe v IHR pravilniku. Tisto, kar nas bo zares ogrožalo, so zajete v spremembah IHR pravilnika. Pandemijska pogodba je le okvirna zaveza, s sprejetjem katerega se kot država vnaprej zavezujemo, da bomo sledili vsem ukrepom, ki jih bo WHO uvajal ob razglasitvi izrednega stanja. Združitev Pandemijske pogodbe in novega IHR pravilnika pa bo izjemno nevarna in ogrožujoča za vse nas. Po načrtih WHO bi se to moralo zgoditi na zasedanju Skupščine WHO maja 2024, a v veljavo bi stopilo najpoznehje v roku od desetih mesecev (torej marca 2025).

Bistvene spremembe so navedene v nadaljevanju:

• Status WHO se spreminja iz svetovalnega v upravni organ.
• Ukrepi WHO-ja v izrednih razmerah postajajo pravno zavezujoči.
• Generalni direktor WHO dobi neomejeno moč odločanja.
• Za razglasitev izrednih razmer ne bi bil več potreben realen razlog, zadostuje že domneva, da bi neka situacija lahko vplivala na javno zdravje (pojav patogena, podnebne spremembe, naravne nesreče, vojne…). Generalni direktor WHO-ja lahko po lastni presoji razglasi izredno stanje, ne da bi upošteval mnenje strokovne posvetovalne skupine, ki je do sedaj imela pri tem pomembno vlogo.
• WHO ima v času trajanja izrednega stanja pravico zahtevati uvedbo katerega koli obveznega zdravstvenega ukrepa, tudi s kršenjem naše pravice do svobodnega odločanja o posegih v naše telo.
• S predlagano spremembo 3. člena pravilnika IHR bi nam odvzeli pravico do tega da bi ob uvedbi ukrepov odločevalci morali spoštovati človekovo dostojanstvo, temeljne pravice in svoboščine.
• Posebno pozornost si zasluži dejstvo, da bodo za izgradnjo in delovanje »farmacevtsko-urgentno- bolnišnično-industrijskih centrov« zagotovljena neomejena finančna sredstva. Zelo zaskrbljujoče je, da v omenjenem osnutku ni jasne razlage, čemu bi bili ti institucionalni kompleksi namenjeni. Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da v teh določilih zakonska odgovornost farmacevtskih družb, ki bi delovale v teh kompleksih, ni opredeljena. Našteta dejstva sprožajo grozljive asociacije na dejavnost dr. Mengeleja med drugo svetovno vojno (izvajanje medicinskih eksperimentov na ljudeh brez njihove privolitve).
• Uvedba digitalne zdravstvene izkaznice, brez katere ne bo možna udeležba v javnem življenju in prosto gibanje.
• Nova, izredno nevarna sprememba, je tudi uvedba popolne cenzure, za kršenje katere so predvidene tudi resne kazni. Po novih pravilih bi edino WHO imel pravico odločati o tem katero informacijo lahko širimo in katero ne. Posledično bo medicina/znanost postala dogma, ki služi le interesnim skupinam (finančnim interesom lastnikov mednarodnega kapitala) in nikoli ni bil in ne bo v interesu navadnih ljudi. Brez svobodne in odkrite razprave različno razmišljajočih strokovnjakov ne more biti varne aplikacije niti medicine niti drugih vej znanosti.

Konkretno je pred kratkim Francija prestala prvo razpravo v kateri je bila kot sankcija za kršenje cenzure sprejeta zaporna kazen do treh (3) let in 45.000 € kazni za vse, ki bi si upali javno podvomiti v učinkovitost m-RNA. Francija torej uvaja zaporno in finančno kazen za vse, ki bi si upali javno podvomiti v varnost in učinkovitost ne dovolj raziskano genskih terapij ali upreti njihovi uporabi. Kako je možno prepovedati javno razpravo strokovne in tudi laični javnosti z različnimi stališči v medicini ko gre za varnost in življenja milijonov ljudi? Kaj se skuša skriti pred javnostjo, če se bo razkrivanje informacij, ki niso v interesu finančne in/ali politične elite kaznovano z zaporno in finančno kaznijo?

V široki javni razpravi, če bi bila dovoljena, bi se razkrilo, da se za temi načrtovanimi spremembami v statusu WHO skriva težnja svetovne vladajoče elite po uvedbi medicinske diktature zavite v plašč skrbi za javno zdravje ter prevzemanju oblasti nad «navadnimi« judmi.