Sprejetje sprememb mednarodnih zdravstvenih predpisov (IHR) je načrtna izdaja nacionalnih interesov in prebivalcev Slovenije
Generalna skupščina SZO je v okviru 77. skuščine pričakovano potrdila resolucijo, ki obravnava dopolnila Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR). Večina držav je podlegla očitnim pritiskom in lobističnim silam, ki brez sramu spletkarijo preko odgovornih predstavnikov v posameznih državah članicah. Očiten primer tovrstne uspešne taktike je žal tudi Slovenija, kjer smo po fiasku vnaprej dogovorjene potrditve v državnem zboru nedavno doživeli tudi epilog na sami skupščini SZO. Učbeniški primer klečeplazenja in slepega zaupanja korumpirani globalni inštituciji je – z blagoslovom parlamenta RS – uprizorila ministrica Valentina Prevolnik Rupel. V tradicionalno polomljeni angleščini naših zastopnikov se je nedvoumno pridružila skupnemu stališču EU in za okras navedla še nekaj puhlic o domnevni solidarnosti in boljši zaščiti prebivalstva. Niti besede o predpogoju in zavezanosti k spoštovanju in zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slednje je bilo namenjeno bolj pomiritvi, t.j. zavajanju domače javnosti. V kolikšni meri so članice resnično poenotene jasno priča že vse daljši seznam gorečih nasprotnikov – držav in njihovih predstavnikov, ki ne zaupajo slepo diktatu sprevrženih sil.
Slednji so brez dvoma bistveno primogli (poleg množičnega odpora prebivalstva), da predlagane spremembe še zdaleč niso bile sprejete v prvotno zamišljenem obsegu. Tako v prenovljeni verziji IHR ni več konstrukta (One Health) – predloga, ki bi izenačeval zdravje ljudi in živali, neposrednega zdravstvenega pogojevanja potovanj, t.j. uvedbe digitalnega potnega lista (s podatki o cepljenju), niti SZO ne bo imela pravice razglašati kriznih stanj, razen tistih, ki so v povezavi z zdravjem. Iz pravilnika je odstranjen tudi škandalozen predlog, da v določenih primerih ne bi bilo več treba upoštevati človekovih pravic.
A žal ni razloga za navdušenje in preuranjeno slavje, ki so ga razglasili nekateri posamezniki v t.i. ozaveščenem delu družbe. Do končne zmage nas loči še veliko dela, saj prenovljeni pravilnik vsebuje kar nekaj pasti. Zločinci seveda niso vrgli puške v koruzo in so v dokument prefinjeno vključili več obvodov, ki jim potencialno omogočajo drugačno pot do željenega cilja.
Kljub izločitvam nekaterih spornih členov je sprejetje IHR sprememb osupljiv poraz za človeštvo. S pomočjo sprejetih spornih členov namreč vzpostavlja mehanizme, ki bodo omogočali tisto, kar so želeli v izhodišču. Razlika je v tem, da države ne bodo izgubile suverenosti, izgubili jo bomo ljudje, saj se bodo členi IHR implementirali v našo zakonodajo (ZNB-D)! Čas za zavrnitev členov so s 24 mesecev skrajšali na 10 mesecev, ko so maja 2022 na seji Skupščine SZO v tajnosti sprejeli spremembo 5 pravil IHR, ki skrajšujejo ta rok. V vladnem dokumentu, ki ga je sprejelo MZ in MZZ, so tudi navedli ta čas – 24 mesecev, vendar to ne drži! Pandemska pogodba, o kateri se pogajajo, je skrajno škodljiv in koruptiven trgovski sporazum, v katerem se vlade držav borijo za svoj delež dobička podjetij, ki bodo proizvajale cepiva, zdravila, teste, maske, kar jih bo vzpodbujalo v čim bolj masovno uporabo. Naš rabelj tako ne bo več neposredno SZO, temveč naša lastna oblast, ki bo skrajno motivirana – zaradi obljubljenega dobička – nad nami izvajala sanitarno medicinsko diktaturo. Zato je izjemno pomembno, da čuječe spremljamo vsako napovedano in dejansko spremembo Zakona o nalezljivih boleznih (zdaj ZNB-D), ker upravičeno domnevamo, da bodo člene, ki jih niso uspeli potrditi v IHR, slej ko prej implementirali v okviru naše zakonodaje. Pomembno je, da damo našim predstavnikom oblasti vedeti, da vemo! Upor na domačih tleh je veliko bolj pomemben in učinkovit kot upor do birokratov v Bruslju.
V celofan zavito so namreč uspeli v pravilnik vključiti cenzuro, oziroma t.i. »boj proti dezinformacijam«, kakor je to predstavljeno olepšano v jeziku plačanih birokratov.
Konkretno je Francija že v fazi sprejemanja zakonodaje za kršenje cenzure, kjer predvidevajo zaporno kazen do treh (3) let in 45.000 € kazni za vse, ki bi si upali javno podvomiti v učinkovitost m-RNA. Francija torej uvaja zaporno in finančno kazen za vse, ki bi si upali javno podvomiti v varnost in učinkovitost cepiva v tretji fazi raziskovanja. Kako je možno prepovedati javno razpravo strokovne in tudi laični javnosti z različnimi stališči v medicini ko gre za varnost in življenja milijonov ljudi?
Ne dvomimo, da bodo tudi naši zapriseženi človekoljubi skušali vzpostaviti podoben sistem.
Vas zanima, kako bodo v prihodnosti zgledali odzivi na »neprimerne vsebine«, kdo bodo »zaupanja vredni prijavitelji« spornih vsebin in naši »preverjeni raziskovalci«?
Podrobnosti o povezavah na uradne dokumente EU oz. RS lahko najdete na tem mestu.
Za lažjo predstavo pa si lahko ogledate tudi dokument, ki ga je prejel E.Musk s strani Evropske komisije. Domnevno je namreč njegova platforma (X) uporabljena za »razširjanje dezinformacij in nelegalnih vsebin«. Problem je le, da si DSA (Digital Service Act) in njegovi pobudniki sami lastijo ekskluzivno pravico, da določajo, kaj je resnica in kaj nelegalna vsebina. Nasprotna mnenja, znanstveni dokazi, objektivna resnica idr. so seveda drugotnega pomena. Zaupajmo torej slepo »zaupanja vrednim prijaviteljem« in posameznikom, ki slepo slavijo “zmago”! Tako bomo vsi deležni cenzure, kot jo doživljamo meddrugim trenutno tudi na FB www.pogumen.si.
Pozivamo vas, da skupaj pozovemo na odgovornost podpisnike škodljivih sporazumov in jih ustavimo pri njihovi nameri, da jih uzakonijo v okviru obstoječe državne zakonodaje. Očitno gre za kršitev Ustave Republike Slovenije in sicer 39. člena, ki zagotavlja svobodo izražanja in te si ne pustimo odvzeti!
