Zgodba o grenkobi zdravila

Piše: Sabina Senčar, dr. med

Besedi zgodba in zgodovina sta etimološko povezani. Obe besedi izvirata iz istega staroslovanskega korena »zgodb«, ki pomeni dogodek ali pripetljaj. Zgodovina pripoveduje zgodbo preteklih dogodkov, njihovega zaporedja, vzrokov in posledic. Povemo pa zgodbo šele po odmiku časa, v katerem smo živeli v preteklosti.

Čas je, da povemo zgodbo o midazolamu.

Midazolam je uspavalna tekočina, ki se uvršča v skupino benzodiazepinov in jo uporabljamo za sedacijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje, pri uvajanju v anestezijo in za sedacijo pri ohranjeni zavesti. Midazolama ne smemo uporabiti (je kontraindiciran) pri pacientih s hudo dihalno stisko ali akutno depresijo dihanja, skratka pri teh, ki težko dihajo.

Tako je navedeno v navodilih proizvajalca, ki proizvaja zdravilo midazolam in nikoli ni bilo spremenjeno, niti v času pandemije.

Marca 2020 so po navodilih ustavili svet, zaprli šole, bolnice, domove za ostarele, podjetja, športne dvorane, igrišča za otroke na prostem, mnoge trgovine, zato, da bi zmanjšali število ljudi z dihalno stisko ob okužbi s korona virusom, ki bi potrebovali respirator ali pomoč pri dihanju. V času strahu pred tem, da ne bomo mogli dihati, se je v bolnišnicah zelo povečala poraba zdravila, ki pravzaprav povzroča težave z dihanjem, midazolama.

Pregledala sem uradne podatke NIJZ o porabi zdravil v bolnišnicah po Sloveniji v letih 2019, 2020, 2021 in 2022. Leta 2019 je bilo v Sloveniji porabljenih 523.276 enot vseh hipnotikov in sedativov, od tega benzodiazepinov, kamor spada midazolam 177.500 enot. Koliko od tega je bilo midazolama, ni zabeleženo.

Leta 2020, ko so se začeli ukrepi in smo iskali in kupovali respiratorje, je bilo porabljenih 696.239 enot zdravil iz skupine hipnotikov in sedativov. Od tega samo midazolama 347.964 enot, torej več kot vseh benzodiazepinov skupaj leto poprej. Glede na to, da smo v bolnišnicah vseh benzodiazepinov porabili 434.939 enot, je bila glavnina ravno midazolama.

Leta 2021, ko je bila bolezen covid 19 v polnem razmahu in so bile bolnišnice zasedene pretežno s pacienti s covidom 19, smo uporabili 938.455 enot sedativov in hipnotikov, od tega kar 542.488 enot midazolama, več kot vseh hipnotikov skupaj leta 2019.

Leta 2022 se je poraba midazolama prepolovila v primerjavi z 2021, za leto 2023 pa podatki še niso objavljeni.

Kako bi lahko interpretirali zaporedje dogodkov, vzroke in posledice dogodkov iz preteklosti? Bolnišnice so bile večinoma zasedene s pacienti s covidom 19. Programske operacije so bile odpovedane, bolniki z drugimi boleznimi so bili prestavljeni na čakanje boljših časov. Zdravili smo kovidne bolnike, katerih glavni simptom je bila težava z dihanjem in potreba po umetnem predihavanju z respiratorji. Mi pa smo potrojili uporabo sredstev, ki otežujejo dihanje in so celo kontraindicirani pri dihalnih stiskah in depresiji dihanja.

Pričakovala bi, da je bilo v bolnišnicah porabljenih tudi znatno več antimikrobnih zdravil za različne sistemske okužbe pacientov. Dolgotrajno bivanje v bolnišnicah, imunska oslabljenost bolnikov in priključenost na različne kužne katetre in tubuse navadno zahteva protimikrobno zdravljenje. V registrih NIJZ sem pregledala sem tudi bolnišnično porabo zdravil, ki zdravijo različne okužbe in presenečeno ugotovila, da med leti 2019, 2020, 2021 in 2022 ni bilo relevantnih razlik v številu uporabljenih enot antibiotikov. Med vsemi štirimi leti ni večjih razlik kot 2% v porabi zdravil za sistemsko zdravljenje okužb. Poraba midazolama je od 2019 do 2021 narasla za 150%, poraba antibiotikov pa le do 2,6%.

Zgodbo pacienta smo 2020 pripovedovali takole:

https://www.rtvslo.si/…/bolniki-se-ne-pocutijo…/519746:

“Ko smo razmeroma mlademu gospodu izmerili nasičenost krvi s kisikom, je bila ta zelo nizka. Tako rekoč nihče izmed nas se v takem stanju ne bi mogel pogovarjati. Ta gospod pa je na vsak način vztrajal, da se res želi pogovoriti še s svojim prijateljem, da želi poklicati v službo, poklicati mamo. Komaj smo ga prepričali, da se vsaj z mamo ni pogovoril. Je pa še nekaj minut dajal navodila sodelavcem, kaj naj delajo te dni, ko njega ne bo. To je res zanimivo, kako so ljudje presenečeni, ko pridemo do njih in jim povemo, da jih bo treba dati v umetno komo, oni pa se ne počutijo tako bolne,” enega izmed primerov opiše Tomaž Vovko, specialist intenzivne medicine in infektologije.

V življenju sem videla že veliko pacientov, ki so imeli težave z dihanjem, ampak taki se niso brez odmora po telefonu pogovarjal s prijatelji in sodelavci. Ni se jim mudilo k mami na kosilo. Lovili so posamezne vdihe in izdihe, varčno, da bi jim ostalo zraka za preživetje. Pacientov, ki lovijo dih, ne lovimo po hodnikih bolnice.

Leta 2021 smo zgodbo pacientov iz kovid oddelkov pripovedovali takole:

https://www.24ur.com/magazin/med-covid-bolniki.html:

Vovko je dejal, da so razvili več občutka za spopadanje z boleznijo. So pa nekatere stvari, ki jih še vedno ne razumejo. Denimo, zakaj pacienti potrebujejo “konjske odmerke zdravil za spanje”.

Pacienti so potrebovali velike količine midazolama, da smo uspeli prekiniti njihovo naravno dihanje in smo jih lahko priklopili na respirator.

Zgodba, ki jo pripovedujemo danes, pa je epilog, ki ga ni. Kakšno je bilo zaporedje dogodkov, kaj so možni vzroki in posledice. Brez temeljitega spoznanja preteklosti, ne moremo graditi uspešne prihodnosti. Nietzsche je zapisal: »Preteklost, čeprav je morda ni več, je še vedno prisotna.«