O vplivu nekaterih težkih kovin na naše zdravje

Prisotnost puščavskega prahu ali saharskega peska, ki ga vetrovi večkrat na leto zanesejo nad Evropo, v ljudeh poraja številna vprašanja in dvome. Gre res samo za prah in povišane vrednosti prašnih delcev PM 10 v zraku, zaradi katerih nam priporočajo, da omejimo gibanje na prostem, ali je v njem kaj bolj zloveščega? In od kod?

Pred skoraj dvema letoma je bosanski odvetnik Mirnes Ajanović s sodelavci  pripravil primerjalno analizo sestave t. i. saharskega peska, ki ga je veter zanesel nad BiH, ter originalnega peska iz Sahare. Kemijsko analizo sestave obeh vzorcev so opravili na Inštitutu za kemijsko inženirstvo v Tuzli (povezava do uradnega poročila spodaj).

Analitiki so takrat ugotovili, da vzorec saharskega peska, katerega je zaneslo nad Balkan, vsebuje:

• 44-krat več arzena (As),
• 660-krat več barija (Ba),
• 2500-krat več niklja (Ni),
• 64-krat več cinka (Zn),
• 23-krat več železa (Fe) in kar
• 728-krat več aluminija (Al) kot je teh elementov v referenčnem vzorcu dejanskega saharskega peska.

Povezava z nagovorom Mirnesa Ajanovića: https://fb.watch/rv7Ux-BLoQ/.

Povezava do Instituta za kemijsko inženirstvo Tuzla: https://boss.ba/…/uploads/2022/06/izvjestaj-instituta.png.

Povezava v angleškem jeziku https://www.youtube.com/watch?v=OCKxNBw9UvE

Kako škodljivi so ti elementi?

ARZEN

Arzen je naravni element, ki se nahaja v zemeljski skorji in je široko razširjen v okolju. Arzen je v svoji anorganski obliki izjemno strupen.

Škodljivi učinki arzena na zdravje:

• dolgotrajna izpostavljenost anorganskemu arzenu iz pitne vode in hrane lahko povzroči raka,
• izpostavljenost v maternici in v zgodnjem otroštvu lahko negativno vpliva na kognitivni razvoj in poveča smrtnost mladih odraslih,
• povzroča drisko, krče in močne bolečine v črevesju,
• motnje srčnega ritma, visok krvni tlak, poškodbe kapilar, srčno-žilne boleznimi,
• glavoboli, zmedenost, halucinacije, epileptični napadi, koma.

Arzen se pospešeno absorbira ob pomanjkanju mineralov, ki so njegovi antagonisti. Tako je, na primer, magnezij eden od mineralov, ki zavira absorpcijo arzena.

BARIJ

Barij je mehka, strupena kovina sivkaste barve, ki ima zelo visoko tališče. Pogosto se nahaja v obliki oksida, saj čistega barija zaradi reaktivnosti z zrakom ni mogoče najti v naravi.

 Škodljivi učinki barija na zdravje:

• težave z dihanjem,
• prekomerna izpostavljenost bariju lahko vpliva na krvni tlak,
• nepravilnosti v ritmu srca,
• prevelika količina barija lahko draži želodec,
• negativno vpliva na mišično moč,
• spremembe v odzivu živcev,
• otekanje možganov, jeter in ledvic in
• poškodbe srca.

Barij se v telesu pospešeno absorbira, kadar primanjkuje mineralov, ki delujejo kot njegovi antagonisti. Nekateri minerali, ki lahko zavirajo absorpcijo barija ali celo izpodrinejo barij iz telesa, so kalcij, magnezij, kalij in natrij. Ti minerali lahko konkurirajo z barijem za absorpcijske poti v črevesju ali celo tvorijo manj topne spojine kot je barijev sulfat, kar omejuje absorpcijo barija v telo.

NIKELJ

Nikelj je srebrno-belo kovinsko element, ki sodi med prehodne kovine.

Škodljivi učinki niklja na zdravje:

• draženje kože, ki se kaže kot izpuščaji, srbenje ali rdečina,
• inhalacija prahu, ki vsebuje nikelj, lahko draži dihalne poti in povzroči simptome kot so kašelj, težko dihanje ali vnetje dihal,
• nekateri ljudje so alergični na nikelj, kar lahko povzroči kontaktni dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis ali druge alergijske reakcije,
• obstajajo dokazi, da lahko dolgotrajna izpostavljenost nekaterim spojinam niklja poveča tveganje za razvoj nekaterih vrst raka kot je rak pljuč.

Nekateri minerali, ki delujejo kot antagonisti niklja, so železo, kalcij, magnezij in cink.

• Železo je pomemben mineral, ki lahko zmanjša absorpcijo niklja v telesu. Železo in nikelj tekmujeta za iste absorpcijske poti v črevesju, zato lahko zadostne ravni železa zmanjšajo absorpcijo niklja.
• Kalcij in magnezij: ta minerala lahko prav tako zmanjšata absorpcijo niklja v telesu. Zadostne količine kalcija in magnezija lahko zavirajo absorpcijo niklja na enak način kot železo.
• Cink lahko deluje kot antagonistični mineral niklja in zmanjšuje njegovo absorpcijo v telesu.

ALUMINIJ

Aluminij je lahka kovina, ki je zelo razširjena v zemeljski skorji. Aluminij se pogosto uporablja v različnih industrijskih in potrošniških aplikacijah zaradi svoje nizke gostote, odpornosti proti koroziji in dobre prevodnosti toplote ter električne prevodnosti.

Škodljivi učinki aluminija  na zdravje:

• Aluminij lahko prehaja skozi krvno-možgansko pregrado in se kopiči v možganih, kar lahko vodi do nevroloških težav in bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen,
• dolgotrajna izpostavljenost aluminiju lahko povzroči izgubo mineralne gostote kosti in poveča tveganje za osteoporozo,
• neposreden stik z aluminijem lahko povzroči draženje kože in sluznic,
• nekatere študije so pokazale povezavo med izpostavljenostjo aluminiju in motnjami v reproduktivnem sistemu ter plodnostjo.

Aluminij se pospešeno absorbira ob pomanjkanju mineralov, ki so njegovi antagonisti (npr. magnezija). Telo poskuša manjkajoči mineral nadomestiti s snovjo, ki mu je podobna, torej aluminijem. Absorpcija se poveča tudi ob pospešenem delovanju obščitnične žleze.

Težkim kovinam iz ozračja smo izpostavljeni že kar nekaj časa, zato se v zadnjem obdobju soočamo z:

• več utrujenosti,
• več nepojasnjenega dolgotrajnega kašlja,
• težavnejšimi alergijami,
• srbečo kožo,
• glavoboli,
• težavami s spanjem,
• občasno omotico,
• preskakovanjem srca in
• prebavnimi motnjami.

 Pri vseh teh težavah je dobro pogledati tudi v nebo.