Ali opazite razliko med vodnimi in prašnimi oblaki?
Avtor: Zoran Železnikar
Številni še vedno ne vedo, da množica belih sledi za letali, s katerimi je nebo pogosto povsem prepredeno, niso običajne sledi letalskih motorjev. Kdor se je že kdaj pozorno zazrl v oblačno nebo, je lahko opazil, da so tam ne le vodni, temveč tudi prašni pojavi. Čeprav so videti podobno, pa je med obema vrstama velika razlika.
Vodni pojavi na nebu nastanejo kot rezultat krožnega procesa izparevanja vode, prašni pa nastanejo iz prašnega materiala – letalskih izpustov, ki so videti podobno kot izpuh letalskih motorjev, le da se slednji že po kaki minuti ali dveh razblinijo (izparijo), prvi pa ne. To so kemične sledi za letali, t. i. »chemtrails,« ki se na nebu pojavljajo dobri dve desetletji, pred tem pa jih (kljub obstoju reaktivnih motorjev!) ni bilo.
Vodni pojavi (oblaki) tvorijo povsem drugačne oblike in strukture kot prašni. Vodni oblikujejo bolj zaokrožene, polne, skupaj držeče se tvorbe, ki po nebu potujejo in se marsikdaj posušijo. Prašni pojavi pa se razvijejo iz belih sledi za letali, ki se pogosto začno vijačno cefrati in se nato širijo prečno na smer njihovega nastanka. Ne posušijo se in ne oblikujejo se v zaključene potujoče gmote temveč se le širijo v obliki obsežnih lis na nebu, dokler ni belo celotno nebo. Obe vrsti »oblačnosti« z nekaj vaje zlahka ločimo.
Potniška letala imajo natančno določene koridorje letenja, kar pomeni, da bi se smele sledi za njimi vrstiti le v nekaj smereh, a temu ni tako. Poskrbljeno je, da so smeri letal take, da se pokrijejo vsi kotički neba, tudi s pogostimi pravokotnimi križanji. Zanimivo je tudi, da se nekatere sledi nenadoma končajo, kot bi letalo ugasnilo motorje ali pa je sledi več kot ima letalo motorjev. Bele sledi se v nekaj urah razprostrejo preko vsega neba in ga napravijo »mlečnega.«
Da gre dejansko za zapraševanje, pred javnostjo skrivajo. O njem je prepovedano govoriti vsem sodelujočim – pilotom, meteorologom in drugim. A nekateri si upajo o tem vsaj namigniti – kot pokojni meteorolog Miran Trontelj. Zapraševanje neba je neizpodbitno dejstvo. Države, članice NATO, so se obvezale sodelovati v projektu zapraševanja, ki naj bi imelo vlogo pri preprečevanju učinka tople grede, česar pa javnosti niso nikoli pojasnili in utemeljili.
Številne raziskave neodvisnih raziskovalcev in institucij že dalj časa opozarjajo na čudne pojave in neprijetne posledice prahu, ki pada z neba. Javnosti nikoli ni bilo pojasnjeno, kaj imajo nanodelci aluminija, barij, stroncij, kremenčev prah, grafen ter kopica organskih delcev, vključno z bakterijami, opraviti pri zaščiti pred soncem. Znano je, da aluminij povzroča motnje spomina, demenco, Alzheimerjevo bolezen in neplodnost tal, kremenčev prah bolezni dihal, tudi grafen ima celo vrsto negativnih učinkov itd. Na grmovju in med drevesi je zjutraj, posebno ob rosi, opaziti pajčevini podobne niti, tudi več metrov dolge, ki ne morejo biti proizvod pajkov.
Zelo nenavaden je tudi sneg ali zrna toče, ki se ponekod zlepa ne stopijo celo pri izpostavljenosti plamenom. Nebo oz. oblačnost pogosto odraža čudno geometrijo s pravilnimi oz. ponavljajočimi se vzorci; opažamo zelo nenavadne vzorce oblakov, ki naravno nikoli niso prisotni. Nadalje so tu neobičajna bliskanja velike pogostnosti, ki trajajo neverjetno dolgo. In še bi lahko naštevali dejstva, ki naj bi jih bilo bolje zamolčati.
Na spletu je najti kopico fotografij posebnih letal, ki imajo vso notranjost napolnjeno z rezervoarji oz. velikimi posodami, na zunanji strani pa posebne šobe za zapraševanje. Chemtrails imajo pomembno vlogo v povezavi z elektromagnetnim (EM) sevanjem, saj povzročajo večjo prevodnost zraka (in človeških teles!), kar je kot nalašč za boljše učinke EM valov.
Številne države, tudi v naši soseščini, so sprožile masovne proteste proti vladam, ki zapraševanje dovoljujejo, a pravih rezultatov doslej ni bilo. Vendar se tudi tu stvari premikajo. Vse več ljudi se zaveda, da nas, ljudi, ne obravnavajo nič drugače kot škodljivce.
Proti kemtrailom se je mogoče bojevati z izparevanjem kisa v ozračje (alkoholni kis za vlaganje) – npr. s kuhanjem ali (v vročini) s polivanjem kisa po asfaltu. Tako nastanejo opazne luknje v kemični oblačnosti; večje skušajo nemudoma »zakrpati« z novimi sledmi.
