Nevrološki dogodki, prijavljeni po cepivih proti COVID-19: analiza VAERS
Kaže se, da so cepljeni ljudje v primeru, da se okužijo
s SARS-CoV-19, do 617-krat bolj podvrženi
pojavu stranskih učinkov po cepljenju, kot tisti, ki prebolijo to okužbo in
pred tem niso bili cepljeni.
Več na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35233819/
Do podobnih zaključkov so prišli
tudi v drugih študijah, torej, da se pojavnost nevroloških zapletov pri ljudeh,
ki so cepljeni proti COVID-19 bistveno poveča po tem, ko se okužijo z virusom
SARS-CoV-19. Na ta pojav je že pred več kot letom dni na podlagi študij
delovanja mehanizma cepiva mRNA opozoril tudi dr Pirnat: Zakaj so cepiva
proti COVID-19 problematična?
»Cepivo vsebuje genetski zapis za
konične proteine virusa (spike protein) – mRNA. Ta vstopi v prejemnikovo
celico, celice genski zapis preberejo in začnejo ta protein izdelovati same. Ko
celica propade je ta protein izpostavljen imunskemu sistemu. Telo se na to
odzove z imunskim odzivom, vključno s proizvodnjo protiteles. Ta proces se
začne v dveh do treh tednih. Če kasneje cepljena oseba pride v stik s
SARS-CoV-2, imunski sistem že prepozna virus in ga napade: protitelesa in T
celice delujejo skupaj in uničijo virus, preprečijo njegov vstop v gostiteljeve
celice ter uničijo okužene celice in s tem pomagajo pri zaščiti proti COVID-19.
AMPAK…
Koronavirusi so izjemno široka
vrsta, odkrita leta 1963. V to skupino sodijo tudi vsi prehladni virusi in nam
vsako leto ponudijo drugačno obliko gripe ali prehlada.
Po cepljenju bo ostal mRNA iz
cepiva v vašem telesu do konca življenja. Ves čas bo povzročal nastajanje
koničnega proteina virusa in ko ta pride v stik z drugim naravnim
koronavirusom, se aktivira imunološki pojav, posredovan s protitelesi ali z
imunskimi celicami imenovana VAED (Vaccine associated enhancement of disease).
Zaradi tega cepljena oseba po stiku z divjim virusom zboli, velikokrat še huje,
kot necepljena oseba. Zaradi predhodnega cepljenja organizem namreč zazna, da
je ta virus v vsaki celici telesa; protitelesa bodo začela napadati lastne
celice in organe. To se lahko zgodi tudi po več mesecih ali celo letih. S
injiciranjem nikoli več nismo isti človek, naš genom je spremenjen in tak
ostane do konca življenja!
Zaradi pojava VAED vsa ta
desetletja niso nikoli odobrili nobenega cepiva za koronaviruse, čeprav so jih
ves čas pripravljali in testirali.
V obdukciji bi lahko ugotovili
ali je nekdo umrl zaradi posledice cepljenja ali bolezni. V prvem primeru bodo
prisotne tudi odpovedi organov, zato bi bilo potrebno delati obdukcije
cepljenih za covid ali gripo, da se ugotovi dejanski vzrok smrti. Tega pa do
sedaj še niso delali.«
Podobno je povedal tudi dr. Ihan,
kasneje pa je svoja stališča večkrat spremenil: ”Ni še jasno, kakšno vlogo
imajo protitelesa pri zaščiti pred boleznijo. V nekaj študijah so bolniki z
večjo produkcijo protiteles imeli slabši izid – to bi lahko kazalo na možnost
pospeševanja bolezni s protitelesi (ADE: antibody dependent enhancement).
Podoben pojav so opisovali že pri MERS-u, tam so nevtralizacijska protitelesa
(usmerjena proti virusnemu receptorju) pospeševala vstop virusa v celice.
Dokler ne bomo poznali mehanizmov imunosti proti SARS-CoV-2, bo razvoj cepiva
bolj kot ne ugibanje.”
Link do članka, kjer je dr. Ihan
predstavil zgornje stališče (stran 7).
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/covid-19_tomazic_j.finito.pdf
